Pojem neodvisnega filma

Pojem neodvisnega filma ima dva obraza. V okoljih z razvito filmsko industrijo in prevladujočo kinematografijo, ki duši vsako drugačnost, gre za male, od velikih neodvisne producente, ki imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju bolj avtorskega pristopa k filmski ustvarjalnosti. V produkcijsko manj razvitih okoljih, kot je tudi naše, pa mislimo bolj na neodvisne avtorje kot na neodvisne producente. Tu gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo.

V Sloveniji se pojem neodvisnega filma pojavi v 80-ih letih s pojavom S-VHS videa, ki je omogočal polprofesionalno produkcijo. V ustvarjalnem smislu pa se veže na tradicijo amaterskega filma, ki je na 8 in 16 mm filmskem formatu dosegel svoj vrh v 60-ih in 70-ih letih. Ti ustvarjalni dosežki, čeprav produkcijsko amaterski, so pomembno vplivali na prevetritev filmskega mišljenja, velik pomen pa imajo tudi za druge vizualne medije.

S pojavom digitalne tehnologije se odpirajo nove možnosti, saj je s tehnološkega vidika postala izdelava filma dostopna vsakomur. To je velika prednost, ki pa hkrati omogoča, da nastaja množica povprečnih in diletantskih izdelkov. Festivali so zato lahko tisto mesto, kjer se vzpostavljajo kriteriji kvalitete in se promovira pristna ustvarjalnost.

Neodvisni film je zelo širok in nekoliko nejasen pojem. V okolju, kjer ni velikih monopolnih producentov, je bolj pomembna neodvisnost mišljenja in odnosa do ustvarjalnosti. Neodvisni karakter daje filmu neodvisna drža njegovih ustvarjalcev, ki se ne menijo za to, ali bo film ugajal širokemu krogu gledalcev ali ne.